close

Prenočevanje v šotoru se začne s prvo temo in konča ob prvih sončnih žarkih. Kako dobro sva naspana pa je odvisno od nočnih (do sedaj naključnih) mimoidočih in glasnosti glasbe, ki prihaja iz vseh strani jezera.

IMG_8501 IMG_8481

Postaviva si jedilnico z največjimi okni in najlepšim razgledom na jezero in zasnežene gore. Bližnji grm se prelevi v umivalnik za umivanje zob. Ker je danes sobota in ker vem, da je mami nadvse zaskrbljena, da se bom razvadila in pozabila pomen sobot – se z Matejem spraviva pospravljat po hiši, opala,  avtu. Zadnji sedeži so bili že močno potrebni preureditve. Ponosna, na urejenost prostorov v katerih se prevažava sem in tja,  si zdaj zares lahko privoščiva oddih.

Prvi plavalci se mimo najinega vrta že prebijajo na plažo, ko midva sediva malo v senci, malo na soncu, ki naju greje, in tipkava, fotografirava in bereva knjige. Baterija v računalniku je še v zadnjih vzdihljajih, ko Matej mrzlično hiti in naredi zadnjo piko za Siolov članek. Zdaj pa na lov za internetom. Srečo imava –  najdeva ga v leseni  hiši, katere namen je okrepiti obiskovalce Issy-Kulla. Danes si zasluživa pico. Čakava jo dobro uro in pol in na koncu le dobiva testo v velikosti malo večjega desertnega krožnika, na njej pa vsa zelenjava kar so jo imeli, prelita z neko omako. Čas, ko se ta kuharska mojstrovina pripravlja pa izkoristiva za medmrežne dobrine. Nekaj besed pri sosednjih mizah nanese na Slovence in avto, ki je parkiran poleg, sproži cele diskusije.

IMG_8540 IMG_8549

Tik pred odhodom se natakar le opogumi in naju vpraša iz kje sva in zakaj sva se odločila za oddih v Kirgizistanu. Po kratki predstavitvi, je ves osupel in poln vprašanj, ki jih z zagnanostjo postavlja Mateju. Ime mu je Timur, prihaja iz Taškenta in je sveže polnoleten prišel  pomagat teti za dva meseca (kolikor traja turistična sezona in življenje okoli jezera) in ima ta čas kot razmislek o njegovih življenjskih ciljih. Zelo rad bi videl svet, vendar dlje od Uzbekistana in Kirgizistana še ni bil. Tako kot za večino prebivalcev, je problem denar, zapleti pri pridobivanju viz in seveda gospodarski sistem. O še močno prisotni revščini v teh državah, pritrdi tudi zdravnica, ki sva jo spoznala na plaži. Najin projekt ji je zelo všeč in predlaga, da bi se povezali in podoben projekt naredili skupaj z bolnišnico v glavnem mestu.

IMG_8478

Preostanek popoldneva preživiva ob jezeru, ki naju hladi in nama, žal, nudi tudi brezplačne pike komarjev. Po večerji z lubenico, med grmovjem postaviva najino palačo in se vsa zasmojena – podlegla sva dopoldanski naivnosti, da naju sonce le greje – in namazana z debelo plastjo hladilne kreme, se odpraviva šotorit.

IMG_8661

Komentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Go top