close

Kaj je boljšega, kot uiti iz mesta in si na jasi, s čudovitim razgledom na polje sončnic, privoščiti domače (nizozemske) palačinke s stopljeno čokolado in kavo.  Popoln začetek dneva. Ekipo iz Nizozemske sestavljata zgodaj upokojena gospod in gospa, ki že od nekdaj raziskujeta svet. Neodkritega je ostala le še peščica. Življenje jima pestrijo različni projekti, že kar nekaj je bilo dobrodelnih. S svojimi zgodbami naju zabavata in vzameta dih – izveva, da so na dobrodelnem rallyu tudi trije gospodi, stari 75 let. Nikoli ni prepozno za avanture.

IMG_9481 IMG_9469

IMG_9555

Zajtrk z razgledom.

Do ruske meje in dobrih cest nas loči le še slabih tristo kilometrov. Bolj ko se bližamo severu, bolj zeleno postaja okoli nas. Ravnino zamenjajo vzpetine, ki poživijo pot. Žal mi je le, da smo nekaj dni prezgodnji, ker so polja nasajenih sončnic neskončna, cvetovi pa še čakajo na razcvet. Temperature sicer niso poletne, a se nam za to oddolži sonce in puhasti oblaki, ki nas spremljajo. Najdemo manjši mejni prehod Šamonajka in se ustrašimo vrste, ker se nihče nikamor ne premakne. A ne za dolgo. Odprejo rampo, nas vse spustijo notri, pregledajo, registrirajo in pošljejo naprej. Kazahstan zapustimo kot bi mignil in tudi v Rusijo vstopimo brez težav. Očitno manj pomembni prehodi blagodejno vplivajo na carinike, ki bi se kar pomenkovali (nekateri celo v angleščini) in usmerjali, kaj vse si je treba ogledat. Nizozemska sopotnika  zaupata, da je super, da imamo ruskega vodiča (Mateja), vseeno pa ob določenih situacijah prav pride neznanje, saj se tako lahko izmuzneš (tudi, če  veš o čem gre beseda) kakšnemu problemu, ker nad tabo in angleščino pač obupajo.

DSC_0495 IMG_9602

Ruske ceste so rez neizmerno boljše (izveva, da je v Uzbekistanu še slabše, kot v Kazahstanu, ter da imajo v Turkmenistanu še cenejši bencin, za celih 14 centov) in Mateju se kar poje. In to preveč. Poslušam ga že dobro uro (priznam, včasih pade tudi duet:)). Radio nama ne dela, že od odhoda, CD-je pa sva pustila/pozabila doma. Reši me Jomina, ki nama posodi CD Kings of Lion in ta se sedaj vrti že tretjič. Vozimo se v hitrem ritmu :).

DSC_0559 DSC_0493 DSC_0824 DSC_0892

Ob 22.00 pridemo v Bernaul, najdemo hotel in se lepo najemo. Nato začneva z javljanji za kar sedem radijskih postaj in spletnih dnevnikov, ki so naju okupirali v dneh brez interneta. Delo se zavleče pozno v noč – zadnji tuš v hotelu pa izkoristiva do konca. Dokler ne zmanjka tople vode.

Komentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Go top