close

Prva stvar zjutraj – še en tuš, ker bodo prihajajoči dnevi v znamenju pomanjkanja vode nato pa na hotelski zajtrk. Izgleda, kot da sva sama v njem. Receptorka si še mane oči, ko prideva v recepcijo in tudi natakar je še v prvi prestavi, ko nama le prinese zajtrk. Kar malo sva poklepana, ko dobiva na mizo kuhano jajce iz hladilnika, mleko in nekakšen mrzel sendvič. Še dobro, da je poleg hotela pekarna, kjer si nakupiva zalogo.

DSC_0274 DSC_0286 DSC_0282 DSC_0279

Pogled na zemljevid in že se peljeva na jug. Matej v dokaj hitrem času uspe prevoziti Ulaanbaatar in sedaj na vrsto pride Katja, ki po Mongoliji še ni vozila. Nekaj par deset kilometrov makedamskih cest in najdeva dobro asfaltirano cesto. Ta naju v dveh urah kar vrže v Mandalgovi, kjer dotočiva bencin in obiščeva lokalno trgovino v upanju na sladoled – imajo ga, a s pretečenim rokom, zato ne tvegava.

DSC_0301 DSC_0294

Dobra cesta se ne konča in števec kaže 130 km/h. Pokrajina je pusta, rjava z nekaj malimi zelenimi grmički. Idealni pogoji, da se kup zemlje, ki služi kot zapora ceste, zlije z okolico in ga Katja opazi zelo pozno. Pri taki hitrosti kljub polnemu zaviranju ne uspem pravočasno ustaviti in kar poletiva čez obvoz in jarke, ki so poleg. Ostanem brez komentarja. Nimamo pojma, kako se je to zgodilo. No, lažem. Morala bi biti še bolj pozorna in za kakšno številko zmanjšati hitrost. Na srečo smo vsi trije (z avtom) vredu. Nekaj odrgnin na podvozju in midva v rahlem šoku. Na mestu, kjer sva pristala najdeva še kar nekaj avtomobilskih delov ljudi, ki niso imeli tako velike sreče. Sledi preverjanje stanja avtomobila na vsakih 10 kilometrov, nato na 20 in na 30. Ventilčke preverjava v miže.

DSC_0304 DSC_0310 DSC_0308 DSC_0307

Po neljubem dogodku je vožnja … hm… skrajno previdna in nekoliko manj zgovorna. Cesta s svojimi neoznačenimi zaporami preseneča vedno znova (a sedaj sva na njih pripravljena), nekaj je vožnje po off-roadu, kjer se podlaga izmenjuje. Nekaj časa pesek, drugi del močvirje. Oboje zelo prikladno, da obtičiva.

DSC_0298

Fotokopiran zemljevid iz leta 1942 + GPS modul na SSD disku na prilepljenem in privijačenem računalniku. Beleženje točk, kje se pelješ je nujno, če želiš najti pot nazaj.

V nočni vožnji čez pregrade za delo na cesti in ob vztrajnem beleženju vsakega kamna na cesti v GPS program nama v trdi noči uspe priti do Dalanzadgada – zadnjega mesta in branika Mongolske civilizacije globoko v puščavi Gobi. V prvi ulici parkirava avto, povečerjava vsak svojo konzervo tune, si pogledava film in zaspiva pred tovarno – v čakanju na boljši jutri.

DSC_0318 DSC_0322

Komentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Go top