close

Prebudiva se v super sončen dan in ugotoviva, da je prejšnjo noč pred najinim prihodom Dalandzadgad presenetilo največje deževje v zadnjih letih, voda vsepovsod. Hiše so zalite, iskanje primerne ceste pa se kmalu spremeni v brezglavo vožnjo čez polja. Najdeva znak, ki pokriva celotno Slovenijo.Sledi zajtrk na prostem, kdo bi si želel boljšega.

DSC_0352 DSC_0355 DSC_0334 DSC_0350

Kreneva proti gorski pregradi, ki razmejuje puščavo Gobi na kamnito in peščeno in omogoča bivanje v mestu Dalandzadgad. Potovanje je najlepše skozi dolino Yolin Am, ki jo krasi zavita cesta po rečni strugi in ledenik na koncu doline, ki pa ga v več kot enournem sprehodu nisva našla. Baje pa, da je tam. Na koncu doline je zelo ozek prehod, ki ga lahko prevoziš samo s terenskim vozilom, nikakor pa ni primeren za potovalne kamione ali avtobuse.

DSC_0371 DSC_0383 DSC_0399 DSC_0415 DSC_0410 DSC_0424 DSC_0442 DSC_0446 DSC_0447 DSC_0456 IMG_2476 IMG_2495 IMG_2482 IMG_2477 IMG_2519 IMG_2605 IMG_2538 IMG_2638

IMG_2577

Famozni ledenik! Uau.

IMG_2570 IMG_2565 DSC_0468 DSC_0465

20

Najožji prehod Yolyn Am. Priporočava.

Ko prideš iz soseske pa se odpre pogled v neskončno. Nekaj gora na koncu in brezmejnost, kot da bi se znašel v drugem svetu, v neki drugi pravljici. Odpraviva se na zahod in po eni uri vožnje srečava dva rusa, ki skupaj s sinom potujeta po Mongoliji. Povesta nama prigode prejšnjega deževnega dne, od reševanja po kozjih stezah do vlečenja domačina iz peska. Namenoma ne spustiva gum in to pomeni, da je v vsako suho strugo treba s precej plina. In teh strug je ogromno, cesta za nikamor, sonce pa kar tone.

DSC_0489

Šala dneva: Popotnik v puščavi vpraša domačina, kje je trgovina. On odvrne: “V sredo na levo.”

DSC_0506 DSC_0504

Na zahodu prvič opaziva zaplate peska, kar med stepsko pokrajino se pnejo veliki kupi – rumene gmote. Ki jih je vedno več. Puščava je zanimiva, ker se za njo še vedno pnejo vršaci z več kot 3000 metrov nadmorske višine, pokriti s snegom. Trava, puščava in sneg, vse v enem kadru.

DSC_0520 DSC_0526 DSC_0118 DSC_0096 DSC_0095 DSC_0089

Na večer doseževa »kamp«, ampak se kmalu odločiva, da bova raje »na svoje«. Sprehodiva se do reke v upanju na kopanje in ugotoviva, da je suha. Odpeljeva se 150m stran od ostalih gerov in postaviva kamp. Popraviva avtomobil, postaviva šotor in si privoščiva večerjo z vsem. Tako se reče rižu, koruzi, grahu, tuni in šampinjonih. Noč zamenja dan in prižgejo se zvezde. Mimo naju se leno priziba kamela, za katero sumiva, da je visoko noseča, saj osamljeno joka še dolgo v noč.

DSC_0132 DSC_0131 DSC_0142 21

Komentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Go top