close

Ulaan Baatar ali Rdeči heroj že zjutraj navduši. Blišč in beda, skozi celofan. Ni tiste tipične revščine, a še vedno najdeš naselje gerov, le 100 metrov stran od čudovitega parlamenta in 40 nadstropnega hotela v obliki jadra. Odpraviva se v pekarno in se najeva, nato sledi ogled mesta in znamenitosti. Ugotoviva, da je mesto zares veliko, da pa je celoten center dosegljiv in na dlani. Ogledava si že prej omenjeni parlament in glavni trg z Ghingis Kanom na čelu, nato se odpraviva pogledat muzej dinozavrov.

IMG_3716 IMG_3714 IMG_3727 IMG_3724

V Mongoliji se nahaja največ ostankov na svetu, ampak muzej dinozavrov je pa zaprt. Halo, piše da zaradi slabe varnosti objekta, ki res izgleda bolj ubogo. Okej, odpraviva se torej v National Mongolian, muzej mongolske zgodovine, ki pa zares navduši. Skrava zgodovino, deer stoni so zakon, vsa preseljevanja ljudstev pa izgledajo kot iz kakšne računalniške igrice ali pa je vsaj dober približek Bitke za piranski zaliv. Vsakih deset let drugače. Nato izveva glavno novico, ha – muzej dinozavrov vseeno obstaja, prestavili so le lokacijo – nekaj ulic stran proti vzhodu.

IMG_3827 IMG_3816

Odpraviva se, nimava pojma o časovnem pasu in večino poti pretečeva. Najdeva ulico, najdeva stavbo, potem pa naokrog, čez delo na cesti, čez ene cevi, okrog stavbe skozi zadnji vhod. Želijo vstopnino – 1,2 eur. Smeje plačava, potem pa ugotoviva, zakaj je vstopnina zares keks. KER TAM NIČ NI. Ne me hecat, imajo 4 okostja in tri dinozavrova jajca. Potem kmalu ugotoviva, da je največ ostankov zares tu, da pa so vse ostanke odnesli v muzeje po svetu. Malo razočarana se odpraviva obiskat tretje največje budistično svetišče (spomniva, da je Matej drugega največjega zgrešil zaradi nezanimivosti in da je prvi od zadnje prevozne poti oddaljen 35 kilometrov). Vmes padeva v tempelj, kjer lahko proti plačilu dobiš molitev za svoje grehe, razvade in tegobe. Vse skupaj izgleda tako, kot prodajanje odpustkov v srednjem veku.

IMG_3755 IMG_3760

Zagledava tempelj, tudi tukaj sledi razočaranje, počasi pa občutiva to nezanimanje za čistočo in lepoto. To jim paše, to jim pristoji, v tem se znajdejo. In tako so srečni, med krmljenjem golobov, ki jih zares ne manjka, med vso to nepokošeno travo in neurejenimi dvorišči. Za naše, evropejske standarde baroka in visoke gotike, ki smo jih vajeni, Benetk tu in tam, svetlečih cerkva in kapel. Tega tu ni. No, tempelj je zares pompozen, ampak zares umazan. Fotografirava incognito, tudi največji kip takoj pred varnostnikom s vsaj 150kilogrami, sumo stil. Hvala bogu za silent mode na Nikonu – dobra pogruntavščina.

IMG_3772 IMG_3777 IMG_3783 IMG_3795

Ustaviva se še v muzeju Zanabazarja, najslavnejšega mongolskega arhitekta in umetnika. Impresivno, lepo. Nato pa šoping v State department store, lov za suvenirji in mongolskimi slaščicami. Dan končava s sprehodom čez mesto, v hotel.

Komentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Go top