Gremo v Mongolijo - Mongolia Charity Rally 2014

...ENSLO

1. dan / 10.7. Dan odhoda

10 July, 2014

Pa to ne moreš verjet. Nebo joče, ker odhajava iz rodne grude. Dan je posvečen urejanju avtomobila, prelaganju gajbic in pritrjevanju najrazličnejših stvari. Vse šestkrat noter in šestkrat ven. Železna nadgradnja se na najini želvici tako premika pod obremenitvami, da se noče in noče zapret. No, to samo pomeni, da smo naredili preveč natančno. Ata Jano po pol ure obupa in pač naredi večje luknje, itak. Nato pri Katji doma zgodbo ponovimo in preuredimo po najinih željah. Spet.

Letališče, več kot 50 ljudi, velika večina tistih, ki pomenijo največ. Na števcu je točno 122687 kilometrov. Vsi jočejo, kot da sploh ne bi imela namena priti nazaj. J Žalosti naju, da se niti ena od televizijskih postaj kljub vsakodnevnim prošnjam in ob dejstvu, da polovici prijavljenih ekip sploh ni uspelo zbrati sredstev,ni odločila priti in posneti manjšega prispevka. Očitno so volitve zares prioritetne, pa drugič. Kakorkoli že, po dobri uri sprejemanja dobrih želja se vsem zahvaliva in jih povabiva, da se nama pridružijo spet 21.8. ob 13:40. Ja, veva, ura je malo nehumana za običajno življenje, ampak Turkiša se žal ni dalo pregovoriti, da bi imel »malo zamude«.

IMG_0204 IMG_0050 IMG_0078 IMG_0082-001 IMG_0042 (2) IMG_0194

(Fotograf: Mirko Kunšič)

Odpraviva se na pot in čez točno 372m obrneva, ker sva že zavila narobe. In sledi sprememba plana – zaradi prometne nesreče na štajerski avtocesti sva obsojena na Tuhinjsko dolino. Okej, ampak prvi dan sva si res želela avtoceste. V Kamniku se ustaviva na prehodu z železniško progo in izpod prtljage se zasliši »Mjav«. Pa to ne more bit res, kje smo Sofijo pobrali. Sofija je maček, ja moški predstavnik pasemske podvrste lenoritis mačkonis, živeč pri Kernovih doma. No, vse odpreva, prečekirava, in ugotoviva, da je bil preplah lažen. Ja valda, še šestnajstkrat bova vse odprla danes. Na poti naju ujameta Katjina starša in naju pospremita do Lendave. Sploh ne moreš verjet, da se lahko po Sloveniji voziš dve uri. Ustavimo se na pici (Matej je prvo pico po 28.11.2013) in proslavimo Cirilov rojstni dan, nato pa prenočimo v vasici Vognsfalyu. No, bilo je nekaj podobnega, prespimo v lični hišici na koncu vasi, vsi štirje, še zadnjič.